Preskoči na vsebino

Brazilski jiu-jitsu

Brazilski jiu-jitsu (BJJ) je borilna veščina prijemov, ki temelji na borbi na tleh: partnerja nadzoruješ s položaji, borbo pa končaš z zaključnimi prijemi – davljenji in vzvodi na sklepe –, brez kakršnih koli udarcev. Razvil se je v Braziliji v dvajsetem stoletju iz juda in japonskega jiu-jitsuja, med najbolj znanimi učitelji pa je družina Gracie. Trenira se v parih, v jopiču, ki mu pravijo gi, ali brez njega (no-gi).

  • Tehnika in vzvod namesto moči: tudi manjša oseba se lahko nauči nadzorovati večjo.
  • Moč, vzdržljivost in gibljivost vsega telesa, zlasti trupa in stiska rok.
  • Reševanje problemov pod pritiskom – mnogi mu pravijo šah na blazini.
  • Realistična samoobramba: treniraš lahko s polno močjo, ker se prijem ustavi v trenutku, ko partner potrka.
  • Samozavest in povezana ekipa, saj iz tedna v teden treniraš z istimi ljudmi.
  • Gi: debel jopič, hlače in pas. Številne akademije ga za prvi trening posodijo. Za no-gi: rash guard (tesno oprijeta športna majica) in kratke hlače brez žepov in zadrg.
  • Ščitnik za zobe; ščitniki za ušesa niso obvezni, varujejo pa ušesa pred poškodbami.
  • Sandali ali japonke za hojo zunaj blazine – čevlji na blazino nikoli ne smejo.
  • Higiena je pomembna: za vsak trening čist gi, kratko pristriženi nohti in nobenega treninga, če imaš kožno okužbo.
  • Blazine so v akademiji.
  • 60–90 minut. Ogrevanje z gibalnimi vajami – shrimping (»kozica«), mostovi, padci –, nato tehnika dneva, ki jo pokaže trener.
  • Tehniko izmenično vadite v parih, nato pa jo preizkusite v pozicijskem sparingu iz določenega položaja, na primer iz guarda ali mounta.
  • Rolling: prosti sparing v rundah po približno pet ali šest minut. Ko prijem postane boleč ali se davljenje zateguje, potrkaš po partnerju ali po blazini in partner takoj popusti.
  • Osnova so položaji – guard, mount, side control, hrbet – ter pobegi, prevračanja (sweepi) in zaključni prijemi.
  • Začetniki običajno sparirajo lahkotno ali samo iz določenih položajev, dokler se ne naučijo varno potrkati in se gibati.
  • Pasovi za odrasle si sledijo takole: bel, moder, vijoličen, rjav in črn, vmes pa so na pasu črtice; otroci imajo svoje barvne pasove. O napredovanju odloča trener, za vsak pas pa običajno potrebuješ leta.
  • Odraslim vseh velikosti in postav: tehnika šteje več kot moč.
  • Tistim, ki si želijo borilno veščino brez udarcev z rokami in nogami.
  • Otrokom in najstnikom: otroške vadbe učijo nadzora in samozavesti brez udarcev.
  • Vsem, ki jih zanima samoobramba ali MMA, kjer je borba na tleh bistvena. Za različico brez gija glej Grappling.
  • Manj ustreza tistim s težavami z vratom, hrbtom, koleni ali rameni, saj vzvodi in davljenja obremenjujejo sklepe in vrat – posvetuj se z zdravnikom, povej trenerju in potrkaj raje prej kot pozneje.